Polde Bibič
Knjižnica MGL (107)
1989
Pričujoča knjižica je prava mala sinteza vseh njegovih polivalentnih gledaliških srečevanj, ki so se dogajala ob prelomnih trenutkih slovenskega gledališkega življenja (o čemer pričajo svečani govori ob teatroloških simpozijih, ob dnevu igralca, s Prešernove proslave).
Polde Bibič je v splošni slovenski kulturni zavesti usidran kot ustvarjalec brezštevilnih gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih vlog, v začetku osemdesetih – ko so nastali tudi pričujoči prispevki – pa ga srečamo še na vodilnih funkcijah gledaliških institucij (kot ravnatelja ljubljanske Drame, predsednika ZDUS-a in predsednika Saveza udruženja dramskih umetnika Jugoslavije ter pedagoga na ljubljanski AGRFT). Pričujoča knjižica je prava mala sinteza vseh njegovih polivalentnih gledaliških srečevanj, ki so se dogajala ob prelomnih trenutkih slovenskega gledališkega življenja (o čemer pričajo svečani govori ob teatroloških simpozijih, ob dnevu igralca, s Prešernove proslave). Prispevki z več vidikov razprejo pogled na umetnost igralstva, tega tako oboževanega in obenem tako zapostavljenega poklica, ter njegovo neusmiljeno podvrženost različnim družbenim in estetskim dejavnikom.
Če se v prvem tematskem sklopu Med umetnostjo in politiko Bibič ukvarja z vlogo gledališča širše kot reprezentanta narodove kulture, prinaša Umetnost, gledališče in ljubezen skoraj pedagoške observacije, analize in napotke stanovskim kolegom pri vsebinskih in tehničnih spopadanjih z žanrsko raznolikimi besedili iz različnih zgodovinskih obdobij ter predvsem mlajše usmerja pri utiranju igralske poti med različnimi šolami in metodami, različnimi mediji in estetsko raznolikimi režijskimi poetikami, medtem ko zunanjega opazovalca vpelje v najbolj intimen mehanizem oblikovanja vloge. Zadnji del, ki je naslovljen kar Ljudje, že napoveduje Bibičevo kasnejše zavzeto negovanje dokumentaristične literature, ki jo v doživetih lirskih portretih posveča odrskim kreacijam svojih stanovskih kolegov in kolegic ter tako dviguje narodovo zavest o pomembnosti »konzerviranja« te na zob časa najbolj občutljive in v tem najbolj življenju podobne vseh umetnosti.
Knjigo je mogoče kupiti tudi preko spleta na naslovu: www.buca.si
Pričujoča knjižica je prava mala sinteza vseh njegovih polivalentnih gledaliških srečevanj, ki so se dogajala ob prelomnih trenutkih slovenskega gledališkega življenja (o čemer pričajo svečani govori ob teatroloških simpozijih, ob dnevu igralca, s Prešernove proslave).
Polde Bibič je v splošni slovenski kulturni zavesti usidran kot ustvarjalec brezštevilnih gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih vlog, v začetku osemdesetih – ko so nastali tudi pričujoči prispevki – pa ga srečamo še na vodilnih funkcijah gledaliških institucij (kot ravnatelja ljubljanske Drame, predsednika ZDUS-a in predsednika Saveza udruženja dramskih umetnika Jugoslavije ter pedagoga na ljubljanski AGRFT). Pričujoča knjižica je prava mala sinteza vseh njegovih polivalentnih gledaliških srečevanj, ki so se dogajala ob prelomnih trenutkih slovenskega gledališkega življenja (o čemer pričajo svečani govori ob teatroloških simpozijih, ob dnevu igralca, s Prešernove proslave). Prispevki z več vidikov razprejo pogled na umetnost igralstva, tega tako oboževanega in obenem tako zapostavljenega poklica, ter njegovo neusmiljeno podvrženost različnim družbenim in estetskim dejavnikom.
Če se v prvem tematskem sklopu Med umetnostjo in politiko Bibič ukvarja z vlogo gledališča širše kot reprezentanta narodove kulture, prinaša Umetnost, gledališče in ljubezen skoraj pedagoške observacije, analize in napotke stanovskim kolegom pri vsebinskih in tehničnih spopadanjih z žanrsko raznolikimi besedili iz različnih zgodovinskih obdobij ter predvsem mlajše usmerja pri utiranju igralske poti med različnimi šolami in metodami, različnimi mediji in estetsko raznolikimi režijskimi poetikami, medtem ko zunanjega opazovalca vpelje v najbolj intimen mehanizem oblikovanja vloge. Zadnji del, ki je naslovljen kar Ljudje, že napoveduje Bibičevo kasnejše zavzeto negovanje dokumentaristične literature, ki jo v doživetih lirskih portretih posveča odrskim kreacijam svojih stanovskih kolegov in kolegic ter tako dviguje narodovo zavest o pomembnosti »konzerviranja« te na zob časa najbolj občutljive in v tem najbolj življenju podobne vseh umetnosti.
Knjigo je mogoče kupiti tudi preko spleta na naslovu: www.buca.si