Boljsi svet 2000x1250 px foto Peter Giodan 8636
Pojdi na vsebino

Ira Ratej, Ana Duša, Iza Strehar, Luka Jamnik

Boljši svet

Mjuzikel Boljši svet, ki se dogaja v prihodnosti, nas sooči z enim možnih scenarijev uničenja našega okolja in zaostrenih bivanjskih razmer. Najbolj pretresljivi songi so posvečeni našemu ogroženemu planetu. Želimo si, da bi gledalci spoznali, kaj nas čaka, če ne bomo spremenili svojega odnosa do okolja in sprevideli, da ima vsak izmed nas moč spreminjanja sveta na boljše. Mogoče bodo po ogledu Boljšega sveta spremenili kakšno izmed svojih navad, začeli razmišljati bolj trajnostno in s svojim zgledom vplivali tudi na druge.

Zagotovo bomo pri spreminjanju sveta skupaj močnejši.

 

Boljši svet, 2021

Mjuzikel

Krstna uprizoritev

Premiera: 2. september 2022

Predstava traja 2 uri in 15 minut in ima 1 odmor.

Ustvarjalci

Avtorica zgodbe

Ira Ratej

Avtorici dialogov

Iza Strehar in Ira Ratej

Avtorica besedil songov

Ana Duša

Avtor glasbe

Luka Jamnik

Režiser

Gregor Gruden

Dramaturginja

Ira Ratej

Scenografka

Urša Vidic

Kostumografka

Bjanka Adžić Ursulov

Avtor aranžmajev in vokalni pedagog

Sašo Vollmaier

Koreografka

Anja Möderndorfer

Lektor

Martin Vrtačnik

Oblikovalec zvoka

Sašo Dragaš

Oblikovalec svetlobe

Boštjan Kos

Asistentka vokalnega pedagoga

Maja Bevc

Asistentka scenografke

Anja Gruden

Nastopajo

Prospektor

Poštarica

Sara Gorše k. g.

Kanalizator

Prva Svečenica

Druga Svečenica

Lara Wolf k. g.

Nina

Ana Pavlin k. g.

Muze (glasbeniki)

Izidor Leitinger/Sašo Vollmaier (keyboards), Nejc Škofic/Aleš Ogrin (keyboards), Uroš Buh/Anže Žurbi (drums)

"Kar je mrtvo, je z razlogom mrtvo in živemu se izteka čas."

Navdih za mjuzikel je bila ostro zarisana polarizacija sveta na korporacijo in boemsko skupino ljudi, ki se upira vseobsegajočemu pohlepu. Da bi se izognili aktivizmu in aktualizmom, so se avtorji odločili za opozicijo dveh skrajnih družbeno-bivanjskih alternativ, ki nista realistični, pač pa nas spodbujata k razmisleku o drugačnih možnostih sobivanja z naravo – seveda ob jasnem svarilu, da bo treba spremeniti naš način življenja, če bomo hoteli ustvariti boljši svet za naše potomce.

"Ta umirajoča zemlja je mati vseh nas."

V zadnjem desetletju se teme okoljskega neravnovesja, onesnaževanja, ogrožanja narave in celotnega planeta vse pogosteje obravnavajo tudi na evropskih gledaliških odrih. Gre za pričakovane programske odločitve ter ozaveščanje občinstva in javno spodbujanje h konkretnim spremembam v vsakdanjem življenju. Treba pa je dodati, da ekološke teme v svetovni dramatiki niso nikakršen novum. Eno od besedil, ki preroško opozori na odnos korporacij do naravnih bogastev, je poetična satira Norica iz Chaillota Jeana Giraudouxa, napisana leta 1943 in prvič uprizorjena leta 1945, eno leto po avtorjevi smrti.